EU flag fluttering by wind above Barcelona

Slovenski turist v Evropski uniji

Za turiste na območju EU velja načelo svobodnega pretoka oseb. To pomeni, da ob prečkanju katerekoli meje znotraj EU niso podvrženi mejnemu nadzoru. Enako velja tudi za prtljago in blago, ki ga posameznik kupi v drugih državah članicah, saj ni carinskega nadzora.

Ker med državami članicami EU ni notranjih meja, tudi ni čakanja na mejah.

Od 1. januarja 2002 bo turist na potovanju po državah Evropske denarne unije (EMU – območje skupne denarne enote evro, ki se razteza na ozemljih naslednjih držav članic EU: Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Grčija, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska) lahko potoval le z eno valuto v žepu. Denarja ne bo več treba menjati iz ene valute v drugo, s tem pa bodo popotniku prihranjeni stroški.

Turist, ki se odpravi na potovanja znotraj EU, ne more več nakupovati v brezcarinskih prodajalnah, saj EU ne dovoljuje brezcarinskih prodajaln na njenih notranjih kopenskih mejah in prehodih. Lahko pa še vedno kupuje v brezcarinskih prodajalnah, ko prečka zunanjo mejo EU.

Slovenski turist, ki se bo med potovanjem po državah EU ponesrečil ali zbolel, bo po vstopu Slovenije v EU deležen enakih ugodnosti, kot jih svojim državljanom v okviru nacionalnega sistema zdravstvenega in socialnega zavarovanja zagotavlja država, v kateri je do neljubega dogodka prišlo. Zdravstveno in nezgodno zavarovanje na podlagi predpisanega obrazca (tega bo moč dobiti na slovenskih uradih za socialno varstvo) bo pokrivalo stroške:

zdravstvene in zobozdravstvene oskrbe, hospitalizacije.

Potovanje s hišnim ljubljenčkom je po večini držav EU možno že na podlagi veljavnega potrdila o cepljenju proti steklini. Za potovanje po nekaterih državah (Velika Britanija, Irska in Švedska) pa morajo biti izpolnjeni dodatni pogoji, o katerih bo lastnik živali več lahko izvedel na veleposlaništvu teh držav.

Po vstopu Slovenije v EU bo slovenski državljan na potovanju v tretjih državah lahko zaprosil za pomoč na veleposlaništvu katerekoli druge države članice, če v tej državi ne bo veleposlaništva slovenske države. Tam ga bodo obravnavali enako kot državljana te države.

Pravica slovenskega državljana do zaščite pri diplomatskih in konzularnih predstavništvih katerekoli države članice v tretjih državah vključuje pomoč v primerih smrti, bolezni ali težje nesreče, zapora, pripora ali napada ter pomoč pri vrnitvi domov v primeru težavnih razmer (krizne ali konfliktne razmere, nemiri, naravne katastrofe).

V primeru izgube potnega lista na potovanju v tretji državi bo slovenski turist prejel začasni potovalni dokument za vrnitev v domovino, ki je enoten za vse države članice.