Kako poteka proces ločitve?
Delitev premoženja in ločitev sta povezana postopka, ki potekata sočasno. Ločitev pomeni formalno prekinitev zakonske zveze iz kakršnega koli razloga, medtem ko se v postopku delitve premoženja razdeli skupno premoženje, ki sta ga zakonca pridobila med trajanjem zakona. Po zaključku ločitve vsak zakonec nadaljuje svojo življenjsko pot, zato je izjemno pomembno, da se pred ločitvijo dogovorita o vseh ključnih vidikih življenja po njej.
V praksi poznamo dve vrsti ločitve: sporazumno in nesporazumno. Način, kako bosta potekala postopek ločitve in delitev premoženja, je v veliki meri odvisen od medsebojnega odnosa zakoncev, ki se ločujeta. Če se jima uspe dogovoriti o vseh ključnih vidikih ločitve, kot so delitev premoženja, skrb za otroke in druge sestavine življenja po ločitvi, gre za sporazumno ločitev, ki je običajno hitrejša, manj stresna in stroškovno ugodnejša. V primeru, da dogovora ne moreta doseči, pa pride do nesporazumne ločitve oziroma ločitve s tožbo, pri kateri o vseh odprtih vprašanjih odloča sodišče.
Kateri so koraki sporazumne oblike ločitve?
Sporazumna delitev premoženja in ločitev je praviloma zaključena veliko hitreje kot nesporazumna oblika, saj se zakonca izogneta dolgotrajnim sodnim postopkom. Prav tako je stroškovno učinkovitejša, ker niso potrebne dolgotrajne odvetniške storitve, ki lahko znatno povečajo stroške ločitve. V primeru sporazumne ločitve se morata zakonca že vnaprej dogovoriti o vseh pomembnih vidikih, kot so preživljanje in skrb za skupne otroke, delitev premoženja in druge ključne zadeve, ki bodo vplivale na njuno življenje po ločitvi. Ko je dogovor sklenjen, lahko vložita predlog za sporazumno ločitev na sodišče. K temu predlogu morata priložiti tudi vse potrebne priloge, ki vključujejo njune dogovore, saj ti služijo kot dokaz, da sta se o vseh pomembnih vprašanjih uspešno dogovorila.
Kako pa se izpelje postopek nesporazumne ločitve in delitve premoženja?
Če se zakonca kljub pomoči odvetnika nikakor ne moreta dogovoriti glede delitve premoženja, ločitve in preživljanja skupnih otrok, pride do nesporazumne ločitve. Takšna ločitev se pogosto zelo zavleče, včasih tudi za več let, poleg tega pa so stroški bistveno višji kot pri sporazumni ločitvi. Prav zaradi tega jo odvetniki odsvetujejo in si med zakoncema prizadevajo doseči sporazumno rešitev.
Kako je definirano skupno premoženje zakoncev?
Delitev premoženja in postopek ločitve ne moreta biti zaključena, dokler ni v prvem koraku jasno določeno, kaj vse šteje v skupno premoženje zakoncev. Po zakonu se kot skupno premoženje opredeljuje tisto, kar sta zakonca pridobila ali ustvarila v času trajanja zakonske zveze. Sem spadajo vse nepremičnine in premičnine večje vrednosti, ki so bile pridobljene med skupnim življenjem ali v času trajanja zakona.
Če je eden od zakoncev med trajanjem zakonske zveze od svojih staršev na primer podedoval stanovanje, to stanovanje ne šteje kot del skupnega premoženja. Dediščine in darila, ki jih prejme posamezni zakonec, se namreč ne vključujejo v skupno premoženjsko maso in se ob ločitvi ne delijo med oba zakonca. Takšno premoženje ostane izključna last posameznega zakonca, ki ga je prejel.
Na kakšen način se izvede delitev premoženja ob ločitvi?
Kot že omenjeno, se v prvem koraku ugotavlja, kaj vse spada v skupno premoženjsko maso zakoncev. Ko je ta masa natančno opredeljena in je vanjo vključeno vse, kar šteje kot skupno premoženje, sodišče začne ugotavljati, kolikšen delež pripada posameznemu zakoncu. Zakonca se lahko sama dogovorita o delitvi premoženja in ta dogovor skleneta v obliki notarskega zapisa, kar zagotavlja pravno veljavnost dogovora. Če pa se ne moreta dogovoriti, bo o delitvi premoženja odločilo sodišče v okviru postopka ločitve in delitve premoženja.
V praksi sodišče pogosto odloči, da se skupno premoženje razdeli na dva enaka dela, pri čemer se delitev izvede na podlagi pogodbenega premoženjskega režima. Vendar pa ni nujno, da bo premoženje vedno razdeljeno na polovico. Sodišče lahko presodi, da ima eden od zakoncev več pravic do skupnega premoženja in mu zato pripada večji delež. Pri tej odločitvi se sodišče ne osredotoča zgolj na finančne prispevke posameznega zakonca, temveč upošteva tudi druge, t. i. mehke dejavnike. Enako pomembno kot finančni prispevki je namreč delo, ki ga je zakonec opravil doma, ter skrb za dom in družino.
Zato postopek ločitve in delitve premoženja ni zgolj stroga matematična operacija in je treba pri odločanju upoštevati tudi bolj subjektivne dejavnike, ki so prav tako pomembni kot objektivni. Navadno pa mora eden od zakoncev dokazati, da ima na skupnem premoženju več pravic kot drugi, da bi se to razdelilo neenakomerno.
Zakaj je pred poroko smiselno skleniti predporočno pogodbo?
Delitev premoženja in ločitev sta pogosto neprijetna procesa za vse udeležene, saj se pojavi veliko vprašanj, na katera si zakonca pogosto ne znata sama odgovoriti. Da bi se izognila morebitnim zapletom in negotovostim v primeru ločitve, je smiselno, da že pred sklenitvijo zakonske zveze opredelita določene vidike, ki bi veljali v primeru razveze. Predporočna pogodba je učinkovito varovalo, ki zakonca že pred poroko zaščiti in jasno določi, kako se bo premoženje razdelilo v primeru ločitve.
Ali lahko zakonca v postopku ločitve in delitve premoženja še vedno nemoteno uporabljata skupno
premoženje?
Delitev premoženja in postopek ločitve se lahko zavlečeta tudi za več let. V tem obdobju imata oba zakonca enake pravice nad skupnim premoženjem, kot sta jih imela med skupnim življenjem in zakonsko zvezo. Lastninske pravice ostajajo nedotaknjene in se ne delijo, dokler postopek ni uradno zaključen in je lastništvo ustrezno vpisano v uradne registre. To pravilo velja zgolj za premoženje, ki je bilo opredeljeno kot skupno.
Kaj pa v primeru, ko imata zakonca tudi skupne mladoletne otroke?
Če imata zakonca skupne mladoletne otroke, je v procesu ločitve potreben dodaten korak, ki se nanaša na pridobitev mnenja centra za socialno delo (CSD). Preden zakonca oddata predlog za ločitev na sodišče, morata svojo namero najprej sporočiti CSD. Center nato organizira sestanek z obema zakoncema in po potrebi tudi z mladoletnimi otroki. CSD na podlagi pogovora in pridobljenih informacij pripravi svoje mnenje glede skrbništva in preživljanja otrok po ločitvi. To mnenje je obvezna priloga, ki jo morata zakonca priložiti ob vložitvi predloga za ločitev na sodišče, saj brez njega postopek ne more napredovati.
Sodišče na podlagi mnenja CSD odloči, kdo bo upravičen do skrbništva nad skupnimi otroki. Lahko se odloči, da bo skrbništvo dodeljeno le enemu od zakoncev, pri čemer je drugi zakonec dolžan plačevati preživnino. Višina preživnine se določi glede na prihodke posameznega zakonca. Sodišče pa lahko tudi odloči, da bosta zakonca imela deljeno skrbništvo. V tem primeru nobenemu od njiju ni treba plačevati preživnine, saj se predvideva, da oba enakovredno skrbita za skupne otroke. Pri svoji odločitvi se tako sodišče kot CSD osredotočata predvsem na dobrobit otrok, ki ne smejo biti na noben način oškodovani ali prikrajšani.